ponedeljek, 25. januar 2016

Ključnih vitaminih, ki pomagajo v boju proti staranju.


Ključnih vitaminih  ( A ,B6, D ,D3 , E ) , ki pomagajo v boju proti staranju.

Seveda pa ne pomagajo le pri preprečevanju gubic , temveč tudi vplivajo na razpoloženje in duševno počutje !

Vitamin A
Vitamin A, bolje znan kot betakaroten, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega vida, imunskem sistemu ter razvoju celic in tkiv. Poleg tega preprečuje izsuševanje kože, nastajanje gubic ter koži podarja sijaj in mladosten videz. Dobri naravni viri karotenov so zelena zelenjava ter rumeno, oranžno in rdeče obarvana sadje in zelenjava, kot so na primer paradižnik, špinača, ohrovt, brokoli, solata, stročji fižol, paprika in drugi. Vitamin A je lahko ob prevelikem vnosu škodljiv, zato je treba biti previden pri jemanju različnih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin A.


Vitamin B6
Vitamin B6 je pomemben za dobro kri, imunski sistem, normalno presnovo beljakovin, prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov. Pomanjkanje vitamina B6 ni zelo pogosto, saj ga najdemo v mnogih živilih in ga večinoma z mešano hrano zaužijemo dovolj. Posebno dobri naravni viri so piščanec, svinjina, ribe in nekatere vrste zelenjave: stročji fižol, leča, kapusnice, krompir, banane, oreščki in polnozrnata žita. Potrebe po tem vitaminu se povečajo v nosečnosti (za 0,7 mg dnevno) ali ob jemanju določenih zdravil, kot so na primer antikonvulzivi in tuberkulostatiki.

Vitamin D
Primanjkuje že več kot polovici zdravega prebivalstva, a večina tega sploh ne ve. Pomislite na to, če ste utrujeni, depresivni, pri hudem pomanjkanju je namreč povečano tudi tveganje za raka, avtoimunske in druge bolezni. Vitamin D lahkov naši koži nastaja le med marcem in oktobrom

Vitamin D3
(holekalciferol), ki ga sicer najdemo v živilih živalskega izvora, večji del (kar 90 odstotkov) pa ga izvira iz sinteze v koži pod vplivom UV-žarkov B. Ta se v jetrnih celicah pretvori v prehormon kalcidiol (25(OH)D3), ki je kazalnik »preskrbljenosti« z vitaminom D (optimalna vrednost v krvi je 40–70 ng/ml). V ledvicah se pretvori v svojo aktivno obliko, to je steroidni hormon D oziroma kalcitriol, ključen za regulacijo presnove kalcija in fosforja ter normalno mineralizacijo kosti in zob. Vsekakor pa je to zelo ozka definicija vloge tega pomembnega vitamina sonca, ki regulira več kot tisoč genov, pospešuje zorenje celic, vzdržuje normalno delovanje imunskega sistema in povečuje izločanje inzulina.
Sinteza vitamina D3 v koži je odvisna od pigmentacije kože, zemljepisne širine, ure izpostavljenosti, letnega časa in starosti. Pri nas, v zmernem podnebnem pasu, vitamin D učinkovito nastaja v koži le med marcem in oktobrom, in še to le med 10. in 16. uro, če ne uporabljamo zaščitnega faktorja. V hrani (z izjemo mastnih severnomorskih rib) ga tako rekoč ni, do pomanjkanja pa lahko pride tudi zaradi bolezni, starosti ali jemanja določenih zdravil.

Vitamin E

Zavira staranje in degeneracijo kože s tem, da vežeta škodljive proste radikale v organizmu. Najnovejše ugotovitve iz ameriških dermatoloških laboratorijev pa pričajo, da vitamin E blagodejno učinkuje tudi na nepravilno pigmentirane predele in pigmentne madeže (preprečuje pretirano akumulacijo pigmenta), predvsem tiste, ki nastanejo kot posledica hormonskih sprememb (jemanje anti-baby pilul, nosečnost in menopavza) pa tudi prekomernega sončenja. Omenjena pigmentna znamenja so običajno precej izrazita in dokaj trdovratna. Doslej so v preventivne namene zaščitnim sredstvom za sončenje dodajali vitamin E, strokovnjaki pa so se jih lotevali z lokalnimi belilnimi kremami in z lasersko terapijo. Američani za spremembo priporočajo visoke odmerke vitamina E (tokoferola), ki ga  najdemo predvsem v neoluščenih žitaricah, pšeničnih kalčkih, rastlinskih oljih (hladno stisnjeno sojino, orehovo, koruzno, sončnično, olivno), orehih, sončničnemu semenu, avokadu, intenzivno zeleno listnati zelenjavi, fižolu in grahu v zrnju, mleku in jajcih. Terapevtski odmerek, ki naj bi povzročil postopno bledenje in izginjanje pigmentacij, naj bi po najnovejših izkušnjah znašal 250 - 400 miligramov dnevno (priporočen dnevni odmerek sicer znaša 12 mg). Vsekakor se je pred jemanjem tako velikih odmerkov potrebno posvetovati z zdravnikom (liposolubilni vitamini - A, E in D se namreč ne topijo v vodi in ne izločajo skozi ledvice, marveč lahko pride do škodljivega kopičenja pričujočih vitaminskih substanc v organizmu in posledične



Ni komentarjev:

Objavite komentar